Kamnoseštvo je ena najstarejših obrtnih dejavnosti. Kamnoseštvo se je začelo razvijati, ko je človek začel uporabljati svoj um in svoje roke. Kamen je bil tedanjemu človeku najbolj dostopen. Iz njega si je naredil prve pripomočke za vsakdanjo delo – nož, kladivo … To obdobje se je imenovalo kamena doba. Kamnoseštvo je bilo takrat način življenja. Človek si je tako ustvarjal prva orodja in bivališča. Iz kamna so izdelane največje stvaritve človeštva: piramide, kitajski zid, gradovi, templji, palače, cerkve, mostovi …. Reči moramo, da je kamen večen. Kamen se je uporabljal tako za nosilne konstrukcije, kot tudi za najmanjše detajle.
Dandanes se kamnoseštvo predvsem usmerja v izdelavo nagrobnih spomenikov ter opremljanje notranjih (mize, stopnice, pulti) in zunanjih (ploščice, kipi, tlakovane poti) površin. Kamnosek mora obvladati številne ročne spretnosti in imeti smisel za oblikovanje. Vsak kamnosek zna dati svoj pečat. To se kaže skozi skrbno premišljeno obdelavo detajlov in okraskov. Prav tako pa je pomembno, da pozna različne vrste kamna in njihovo uporabnost.
V kamnoseštvu se največ uporabljata granit in marmor. Granit je zaradi svoje strukture primernejši za zunanje površine, medtem ko se mehkejši marmor več uporablja za notranjo dekoracijo. Trdnejši granit je predvsem uporaben za izdelave nagrobnih spomenikov, robnikov, kuhinjskih pultov in stopnic, prav tako pa ga uporabljamo za gradnjo cest. Na drugi strani pa je marmor primernejši za klesanje. Danes poznamo različne obdelave kamna: rezanje, brušenje, ročno in strojno poliranje, vrtanje, štokanje, špičenje, krtačenje, žganje …